Poročni spominski album malo drugače

Zadnjo objavo v mesecu pa tokrat posvečam še poročnemu spominskemu albumu, ki sem ga izdelala nevesti za rojstni dan (pa tudi ženinu, seveda) in podarila prejšnji vikend.

Prva stran je v stilu poročne voščilnice. Ker nisem vedela, kako bosta oblečena, sem na primer zgrešila pri barvi ženinove srajce, kravate pa sploh ni imel. Nevesto sem tudi na voščilnici precej bolj okrasila, kot je bila sicer. No ... in to sem želela popraviti v albumu. :)

Vse skupaj pa je sprva slabo kazalo, ker sem tik pred načrtovano izdelavo zbolela. V petek sem po končanem pospravljanju kar padla na kavč, kaj šele da bi šla izdelat album, katerega izdelavo sem si zadala.

Bolj kot sem mislila na delo, bolj sem morala brisat nos. V soboto zjutraj je bilo treba še jajčka pobarvat in it na žegenj. In tako sem odlašala do 13h, ko sem še zadnjič Mja vprašala, kdaj se z njegovo sestro M znova vidimo v tem letu. Odgovor "Šele avgusta." pa je bila zame več kot brca v tazadnjo ...

Torej imam samo nekaj ur. Vem pa, da take reči znajo trajat. Čas je torej en od dejavnikov, da album ni tako zelo bogat, kot bi lahko bil sicer. Še dobro ... kajti tudi obdarovanca nista najbolj navdušena nad pretiravanjem v smislu okraševanja. Za protiutež pa so tudi fotografije, ki so moji ali Mjevi ujeti trenutki - torej nič kaj nastavljenega.

Pri tejle se moram ustavit. S pomočjo polperl sem nakazala pot zamaška šampanjca.

Malo bolj živahen del ... želela sem prikazat dogajanje.

Najboljše ozadje pa je itak pakistanski časopis. :)

In dnevi izven poročnega ... z njuno Rupi.

No, in vse skupaj sem imela dela nekje za 6 ur ... ampak veselje ob predaji pa je izdal moj pospešen srčni utrip. Kar tremo sem imela. :)

Obraze sem namenoma pobrisala.