Da me fascinirajo vse stare in dolgotrajne tehnike ustvarjanje, mi ni več potrebno posebej poudarjati, kajne? Tako sem se v življenju lotila že vezenja s križci, navadno polno vezenje, kleklanje, kvačkanje, pletenje, rešelje ... in ni dovolj, mučila me je še "occhi" čipka ali tatting. Tako smo se je skupaj lotile ženske pri Spretnih prstih podeželja Pesnice. No, to zgoraj je moj prvi dokončan izdelek, ampak raje ne spraševat, v katerem poskusu mi je uspel. Zagotovo je to tehnika, ki ne gre kar s prve, ampak se skozi napake in vajo naučiš, kako delati prav in kaj je narobe. Ko mi uspelo izdelati tega metuljčka, sem bila prepričana, da zdaj bo pa šlo. Ja, saj je ... ampak se zmeraj še zatakne na kar nekaj mestih in šele skozi delo ugotavljam, česa vsega še ne znam.
Vendar sem trmasta in ker vseeno želim, da do zime "z mojega neba" naletavajo tudi snežinke iz "occhi" čipke, ne bom odnehala. Vem, da sicer potem verjetno ne bom ostala popolnoma predana tej tehniki, ampak veliko mi pomeni, da sem se sploh lotila.