Par črnobelih uhanov

Ti uhani so nastali najmanj kak mesec nazaj. Takoj mi je bila všeč črnobela kombinacija iz samih naravnih kamnin: črni oniks, ena od vrst jaspisa in bela korala. Sanjsko!

Orhidejin cvet

Medtem ko imamo zunaj pravo pravljično snežno odejo in še sneži, je včeraj moja orhideja prvič znova zacvetela. Sem še posebej vesela, ker moja čisto prva orhideja pri meni žal ni preživela. Ji nikakor nisem uspela ustreč, kar se tiče prostora. Zato sem orhideje kar nekaj let puščala v trgovini, čeprav so me tako vabile. Lani julija pa sem si rekla, da spet poskusim in M mi jo je kupil (mogoče je v tem recept - ne smem jih kupovat sama :)). Cvetela je nekje do konca novembra, potem pa počivala. No, pravzaprav je kar pridno delala. Pridelala je eno novo vejico že na obstoječem stebelcu in gor približno 10 popkov, med katerimi je prvi včeraj zacvetel. Joj, kako sem vesela! :)

Srčkast izziv pri Suzi

Izzivov po blogih se sicer ne lotevam, ker se mi zdi, da bi mi vzeli preveč časa. Tega pa je razpisala Suzi in sem se ga morala udeležiti.

Motiv, ki je rdeča nit izziva, sem pobarvala z navadnimi barvicami in belim špiritom. Izrezala sem ga s pomočjo hroščka in nestijev. Srčke sem poudarila z rdečim bleščičastim krogličnim pisalom.

Rumene vzorčaste papirčke iz kolekcije Daisy Pad od K&Company sem razrezala na male kvadratke, h katerim sem skombinirala tanjši rdeč papir iz lidlovega bloka. Slednjega sem embosirala z različnimi embosirnimi mapicami od Cuttlebuga. Vse male kvadratke sem zalepila na papir. Šive sem naredila ročno. To pomeni, da šivalni stroj ni sodeloval. :) Zato sem pač namesto petih minut porabila zanje eno uro. Ampak se je splačalo. Zavezala sem še pentljico in glavni motiv ježka na podlago zalepila z distančnimi blazinicami, da je nekoliko privzdignjen.

Valentinova po naročilu

Valentinovo je praznik, ki mene ne gane prav posebno. Se imava z Mjem toliko rada, da si to vsak dan tudi izrečeva. Zato nimava potrebe, da bi se na ta dan posebej obdarovala. No, če pa dobim kak cvet pa tudi nisem jezna. :P

Ker pa sem dobila naročilo za valentinovo voščilnico, sem jo tudi izdelala. Želja je bila, da bo voščilnica nekaj posebnega, unikatna, da se vidi, da je izdelana prav zanj itd. Glavo sem si razbijala cel dan, kako bom to speljala. Navsezadnje je to tudi moja prva voščilnica za valentinovo. V takih trenutkih se velikokrat prepustim času, ker se je že v več primerih izkazalo, da vsaka prava ideja enkrat pride. Lepo sem se naspala in zjutraj na Whiff of Joy Inspirations našla pravo inspiracijo - voščilnico z vrtečim kolescem za sporočilca. Naročnica jo je sicer zaenkrat videla le na fotografiji, ampak je z njo zelo zadovoljna. Sem si oddahnila.

Še nekaj pojasnil: srček je iz filca, na katerega sem za ime prejemnika nalepila bele izbočene črke (na sliki sem jih zaradi anonimnosti zbrisala), rožic na rdečem okvirčku mora biti prav toliko, kot jih je, vzorčast papir pa je darilni.

Kolešček za sporočilca je ostal prazen in ustvarjalnost prepuščam naročnici - tako bo voščilnica še toliko bolj osebna.

Mlajši sestrici spominčici

Preostala vzorčka spominčic sta me vabila, da tudi njiju čimprej uporabim, zato sem včeraj izdelala še mlajši sestrici voščilnice iz prejšnje objave. Sta mi veliko bolj všeč od prve, h kateri bi še kaj dodala, ampak ne maram naknadnega dodajanja, zato jo bom pustila takšno kot je.

Prva voščilnica v letu 2010

Morala sem! Enostavno me je novopridobljeni material preveč vabil. Poleg tega me je že cel teden imelo, da bi izdelala eno voščilnico, ampak ni bilo volje ... niti ideje. Zdaj pa je tukaj. Čisto enostavna, v 3D tehniki ... in prva letos!

Klekljana podoba Marije

Tale projekt je trajal od konca lanskega novembra. Želela sem jo podariti bratu za njegov 30 rojstni dan in ker je nekoč izrazil željo o eni taki klekljani podobi Marije, sem izkoristila ta praznik. Ampak se je zalomilo, ker še ni bila končana do rojstnega dne ... niti do božiča ... tudi do novega leta ne. Ko pa smo se dobili na kosilu, da uradno proslavimo njegovo menjavo desetletja (kar prej ni bilo možno, ker je dan pred tem postal očka), se je pa že spodobilo, da dokončam začeto delo. Zato sem prejšnji teden preklopila v četrto prestavo (ne se smejat, to je pri mojem golfu še vedno najvišja prestava) in dokončala. Manjkalo je le še uokvirjanje, katerega sem se kar sama lotila in ob tem zlomila eno steklo, pa vedno se je še vmes našla kaka nitka, smetka, karkoli od bogvekje. Za tem ko je padlo ene par !"#$%& pa mi je z Mjevo pomočjo le ratalo in tudi brat je bil darila zelo vesel. Jaz pa sem si oddahnila.

Žičkani uhani

Že dobri dve leti je preteklo odkar sem izdelala prvi par žičkanih uhanov. Takrat sem jih izdelala tudi največ. Na srečanju Otoka zakladov v Ožbaltu sem celo imela delavnico, kjer sem obiskovalkam predstavila, kako jih izdelujem. Potem pa se je strast do te tehnike rahlo umirila. Dokler nisem pred kratkim dobila naročila. :) In evo jih - zgornji so ti izpred enega tedna, vsi nadaljnji pa še izpred dveh let.

Sama jih še kar nimam.

Da je svečkam bolj prijetno

Veliko gramov gipsa, malo manj mililitrov vode, kalup in nato sušenje na domačem štedilniku za drva (če ne bi bilo tega, bi pozimi kalupe sušila v nedogled) ... servetek, lepilo in čopič ter spet sušenje. Sledi še nekaj fines in svečnik je gotov ... samo zato, da je svečkam bolj prijetno. ;)

Zgornji je nastal prejšnji teden, spodnja dva pa že lani. Sta tako hitela, da ju nisem uspela fotografirat. Zato je to namesto mene opravila Polona (tudi svečke v zadnjem so nameščene po njeni zamisli). Hvala!

Voščilnica ob rojstvu Aneja

Včeraj sem končno prišla do fotografije voščilnice, o kateri sem govorila v tej objavi.

Medtem pa je Anej star že dober mesec in pol, je priden in lepo raste. :)