petek, 27. november 2009

Modro


Modra barva sicer pri meni ne pride pogosto na vrsto, ampak če kdo izrazi željo, da bi imel kaj v modrem, jo pa uslišim. :)
Zato sem včeraj izdelovala nekaj uhanov na izbiro v modri barvi.

Prvič sem uporabila Swarovski kristale in po dolgem času malo žičkala.


Iz fimo mase ...

In nekaj takih iz Pardo mase za izdelavo nakita. Prvič sem delala s to maso in jo v bistvu kupila zato, ker se mi je zdel odtenek modre tak, ki jo želi naročnica. Ampak je po pečenju potemnela. No, hudega ni bilo, ker ji je potem bila še bolj všeč. Je pa zato s fotografij malo težje razbrat, da gre za mordo barvo, ker sem fotografirala zadnji čas, ko ni bilo več sončka zunaj.









torek, 24. november 2009

Prva letošnja božično-novoletna voščilnica



Že od poletja so moje soblogerke pridne in izdelujejo božično-novoletne voščilnice. Tudi jaz sem vsaj enkrat želela začet ob pravem času, pa je zmeraj znova nekaj prišlo vmes. Če pa sem imela čas, pa enostavno ni bilo navdiha ali želje po tem, da bi se jih lotila. Ideja se je pravtako rojevala zelo počasi in z njo je prišla tudi odločitev, da bodo letos moje voščilnice narejene v eni tehniki in tako rekoč "po istem kopitu", ker se mi sicer dogaja, da ob naslednjem božiču ne vem, kakšna voščilnica je prejšnje leto šla h komu. Poleg tega je tak način veliko prijaznejši za varčevanje s časom, katerega bo v tem krasnem obdobju, ki nas čaka, tako ali tako primanjkovalo.

Zdaj pa še kaj o voščilnici. Za osnove bom uporabila karton iz Lidlovih akcij, ki ga imam še od lani kar precej na zalogi. Vzorčast papir bo tudi podlegel tisti, ki ga imam že doma (mogoče bo prišel v poštev tudi kak polikan servetek). Prahcev za vroče embosiranje ne manjka. Le zvezdice iz filca in gumbe sem pred kratkim nakupila prav v ta namen. Ker z izgledom zvezdic nisem nabolj zadovoljna, sem se odločila, da jim dodam še gumb.
Meni je prav všeč.

sreda, 18. november 2009

Pickpoint na krožku


Zadnje čase kažem samo še to, kar počnem ob torkih na krožku. Pa sploh ni res, da sem samo tam dejavna. :) Zato prvo pickpoint voščilnico danes pokažem to, ki sem jo delala samo doma (in to z vmesnimi pavzami skoraj ves dan!), Me je res namatrala. Sploh začetek je bil težek, ker mi sploh ni bilo jasno, katera luknjica je zakaj ... Potem pa ob koncu ugotovim, da se mi je vmes prikradla še ena perlica druge barve ... grrr. No, pa naj bo - je vsaj zato unikatna. :D
Sledijo pa še te s krožka (sem spet jaz učiteljica). Narejene so skoraj izključno samo iz materiala, ki ga imamo tam na razpolago (karton, škarje, igla, sukanec), zato niso tako bogate. Čeprav, čist iskreno povedano, kar paše kdaj napraviti tudi tako. Pickpoint je pa itak že sam po sebi toliko zanimiv, da ni potrebno veliko dodajati. Najverjetneje pa jih ne bom obdržala doma za lastne potrebe, ker že imam idejo za letošnje božično-novoletne voščilnice ... samo do realizacije še ni prišlo. Upam, da se še ta teden lotim!
Ena zvezdica ...
... in angelčki ...



petek, 13. november 2009

Rdeče črna kombinacija in rjava

Čisto slučajno sem v zadnjem času (beri: zadnja dva meseca) večinoma delala z rdečo, črno in rjavo barvo. Proti koncu mojega gimnazijskega obdobja je rdeča v kombinaciji s črno bila "moja barva". Še črni škornji so imeli rdečo črto. :) Kmalu pa jo je zamenjala rjava barva, brez katere pa danes več ne gre.
Zato noben kos nakita iz rdečečrne serije ne ostane pri meni. Zgornja zapestnica na elastiki je bila izdelana za svakinjo Vesno za rojstni dan. Je je bila zelo vesela!

To ogrlico sem izdelala po naročilu za Matejo.


Ta pa bo naslednje leto šla za srečelov našega ročnodelskega krožka. Dobila sem fimo z navodilom, naj ga porabim v ta namen. Ena enostavna:


Tu pa je še ena po naročilu.


Zdaj pa prihaja na vrsto rjavi del današnje objave.
Tale komplet ogrlice in uhanov je nastal na krožku, kjer so meni predali vlogo voditeljice delavnice. Ob tem se uspela ustvariti samo te tri kose, preostali čas sem vsem vrtala luknjice v pečene kose. :) Prvič sem vtisnila sol v fimo. Všeč!




Tu pa eni uhani z odtiskom in zlatim prahom.


Za konec pa še največje eksperimentiranje. Moj nečak Luka si je zaželel zapestnice s smrtno glavo. Očitno je to med desetletniki danes zelo priljubljen motiv. Ker risat ne znam ... fimo klobaso s smrtno glavo bi še težje napravila ... sem jo raje kar natisnila in uporabila fimo liquid. To je tretji poizkus, ki tudi ni najboljši, ampak prva dva sta bila še bolj katastrofalna. Sicer pa glavno, da je njemu všeč. Ima pa ta zapestnica usnjen pas in se zapira na ježka.



sreda, 11. november 2009

14 objemčkov

Nekoč so v trgovini tam visoko na polici samevale barvne pole filca in čakale, da jih končno nekdo odnese domov in spremeni v kaj uporabnega. Pa je nekega dne le prišla Marna in jih odnesla domov. Na kavču jih je posedla zraven sebe, kjer je poleg škarij, šivanke in polnila imela še veliko barvne preje ter ostankov filca od preostalih srečnežev, ki jih je rešila iz tečne trgovine. Vzela je prvega, zelenega, ga razpolovila in kar tako brez šablone obe polovici skupaj obrezala v obliko objemčka. Vsem se je smejalo, le tisti, ki je bil v delu je bil najbolj srečen. Vedel je, da bo končno iz njega postalo nekaj, kar si je zmeraj želel. Ostali so lahko le nestrpno čakali, da pridejo čimprej na vrsto. Ko je bila osnova oblikovana je nanj kmalu sedel krog za obraz in nato še žepek za ime. Svinčnik je rahlo zarisal zaspane veke in usta nasmejana do ušes (tako se reče ... ušes naši objemčki namreč ne potrebujejo). Potem se je po narisanih linijah sprehodila šivanka z barvno prejo, ki je filc tu pa tam rahlo boleče zbodla, ampak za tako poseben dan in končni izgled se vse potrpi. Ko sta se obraz in žepek že trdno držala osnove, je morala Marna prav dobro premisliti, kaj bo nastajajoči objemček nosil pri sebi. Ideje so od začetka padale kar same od sebe, proti koncu pa se je morala še posebej potruditi. Tako je vsak nastali objemček zgodba zase ... in to ne samo zaradi imena (razen dveh, ki sta izrecno morala dobiti pikapolonico). Obe polovici je bilo treba sešiti skupaj. Dolga barvna preja je zlezla skozi šivankino uho in skupaj sta lezli skozi obe polovici filca, dokler ni preja prišla skoraj nazaj do svojega repka. Takrat je skozi špranjo, ki je še ostala med obema polovicama filca vdrlo še polnilo in Marnine objemčke odebelilo, da so postali lepo rejeni. Šivanka se je le še sprehodila do konca, da je preja, ki je pridno čakala v ušesku, zares lahko prijela svoj repek. In to prav močno, da si slučajno polnilo ne izmisli in izstopi. Takrat pa se je objemček lahko iz vsega srca nasmejal in pričakal še druge.
Lepo je filc spreminjat v objemčke, ki bodo greli otroške srčke.






torek, 10. november 2009

Klekljan prtiček


Klekljanje sicer objavljam zelo redko, ampak ko ga, sem še posebej ponosna. Prtiček, ki sem ga sklekljala nazadnje pa mi še posebej veliko pomeni, ker mi je res zelo zelo všeč!
Letos sem Mjevi mami za rojstni dan želela nekaj sklekljat in ker ponavadi težim k temu, da je darilo praktično, sem se prvič lotila klekljanja prtička. Tale vzorec me je že dolgo vabil.

In še všit:

ponedeljek, 09. november 2009

Belo zeleno ogledalo

Končno se po dolgem času spet oglašam na blogu. Zadnje čase sem bila kar veliko zasedena in posledično nisem imela veliko časa za ustvarjanje oziroma vsaj za objavo ustvarjenega ne.

Spet sem eno ogledalo (velikosti 50x40 cm) oblekla v okvir iz das mase in ga okrasila s kamenčki in metuljčki. Če bi se izdelave le-tega lotila še enkrat bi nekaj stvari naredila drugače, med drugim bi ga tudi fotografirala na drug način (fotografija je res katastrofa!). Sicer pa je naročnica bila z njim zadovoljna in menda prav tako tudi prejemnica.