Steklo in pentljice

Se mi zdi, da tako elegantnim steklenim perlam tele pentljice zelo pristojijo.

Obesek za zvestega navijača Luko

Moj skoraj 11-letni nečak Luka ima zmeraj velike želje, s katerimi me postavi pred nov izziv. V mesecu nogometa je prišel na idejo, da bi imel on ogrlico z znakom naše nogometne reprezentance. Pri takih idejah je najlažje kaj ustvarit iz fimo mase. Ker pa sem lani zanj že delala zapestnico s smrtno glavo in pri tem uporabila tekoči fimo, kar pa mi, kljub večim poskusom, ni uspelo tako, kot bi moralo, sem to tehniko zdaj preskočila in se spomnila na foto transfer. Verjela sem, da bo to TO.

Zadnje tedne sem bila kar malo bolj zaposlena in ni bilo časa, ta vikend pa je Luka celo prišel k meni na počitnice in odločila sem se, da ga pri ustvarjanju vključim zraven. Delala sva vsak svoj transfer, ampak se je moj ponesrečil, ker sem preveč razmočila slikico in se je začel rolat tudi fimo. Luka pa je zdaj lahko ves ponosen, saj je do obeska prišel lastnoročno. No, pomagala sem mu le pri gnetenju fima, valjanju, brušenju, vrtanju luknjic, lakiranju in dodajanju vrvice. On je pa pridno pazil na pečico in v istem času tudi na svojega sedemmesečnega bratranca Aneja, ki je medtem že spal v sosednji sobi.

Kasneje se je naučil pečt še palačinke. Ves čas je želel nekaj pomagat, na koncu pa me je že čist odrinil od plošče. :)))

Prav luštno je bilo ta vikend in vesela sem, da je tudi on užival. Ko je prišel domov je hitel naštevat, kaj vse je počel te dni.

Enostavni poletni uhančki

Zame ni ljubšega nakita, kot so uhani! Če se mi zgodi, da grem od doma brez njih, se mi zdi, kot da mi manjka kak pomemben kos oblačila. ;) Pred dvema letoma sem celo na poroko prijateljice Tine in njenega Jureta šla brez uhanov in sem se počutila tako grozno, da sem nevesto prosila, če mi posodi kake njene uhane. Je bilo takoj boljše! :)

Danes vam predstavljam nekaj čisto enostavnih, ker v tej vročini (!!!) za kaj drugega skoraj ni volje.

Na prvi slikici je pa poskus jutranjega fotografiranja uhanov z okroglim epidotom na moji kuhinjski dekoraciji. Me ima, da bi začela s kakimi novimi postavitvami na fotografijah ... so mi postale dolgočasne. :(

Nič ni prehitro

Če se čudite moji današnji objavi, vam povem, da nič ni prehitro za izdelavo božično-novoletnih voščilnic. December bo še prehitro tu in če želimo zadovoljit potrebo po voščilnicah v času, ko vsi radi voščimo svojim bližnjim, je treba začet že poleti. Mogoče sem jaz res malo hitra, ampak to samo zato, ker sem ti dve voščilnici junija samo dokončala za potrebe naše ročnodelske razstave, kjer smo pokazale, kaj smo v letošnji sezoni izdelale. :) Hehe, torej tudi jaz nisem tako pridna, da bi jih pravi čas začela izdelovat. Bom pa morala, vsaj proti koncu poletja.

Sta pa čisto enostavni, ampak meni so take tudi všeč.

Lavandine butarice

Moja dva lavandina grmička sta že prav lepo zacvetela in me povabila, da iz njunih vejic napravim kaj uporabnega in lepega. Skupaj z gospo Marto sva jih v dveh popoldnevih izdelali kar nekaj. Čeprav lansko leto, ko nisem izdelala niti ene, kljub temu da sta grma bogato cvetela, ne morem nadoknaditi.

Pred tremi leti sem moje lavandice kupila ravno takrat, ko nas je Dodo na srečanju v Hajdošah naučila izdelovat te "butarice" ... še zdaj ne vem, kako se jih reče. Važno pa je, da jih znam splest. :)

Prstani z biseri

Tako! Pa sem se končno lotila tudi prstanov. Dolgo so me med domačo zalogo čakale osnove za prstane, da jih okrasnim. Vedela sem, kako jih bom dopolnila, le zagona nisem imela. To se meni večkrat zgodi. Ideja je, energije pa ni! Pred dobrim mesecem sem se že lotila, vendar z napačnim materialom in ko se mi je zaradi tega vse zvilo, sem hitro obupala. No, te dni pa sem poskusila znova ... sploh, ko sem nekaj podobnega videla pri kolegici iz krožka. In zdaj sem čist zadovoljna. Pa še kar bi jih delala in delala, ampak mi zaloga osnov pojenja. :(

Večino sem oblekla v sladkovodne bisere.

Nazadnje pa še enega v črni oniks.

Ustvarjanje z žico

Žica me je zopet premamila, da se preizkusim v njej.

Prvi so narejeni iz črno prevlečene žičke in steklenimi perlicami.

Drugi bi morali biti zapestnica, vendar nekaj ni šlo po načrtu in sem izdelala uhane, ki se mi zdijo zelo ljubki in jih bom verjetno kar sama nosila. Tretji pa so narejeni čist po enem čisto enostavnem postopku in so tudi luštni, malo drugačni.

Sestavljanje delčkov iz fimo

Petkov večer ... sama doma ... na TV nogomet. Lahko bi bil samo nogomet, ampak potem bi za moj občutek šlo že preveč časa, da bi si ogledala tekmo. Rada pa sledim tekmam svetovnega prvenstva. Zato pa je pred menoj bila polna miza perlic in nekaj še starih fimo delčkov, narejenih že par mesecev nazaj in nastalo je nekaj nakita.

Pa še več ga bo. Svetovno prvenstvo namreč traja cel mesec. :)

Poletni uhani po Eni Oken

Eni Oken je ikona žičkanega nakita, zato se z veseljem sprehodim po njeni galeriji in skušam razvozlat katerega od postopkov. Veliko jih je naprodaj, nekaj pa tudi zastonj. In zaenkrat se poslužujem le-teh. Tega, s pomočjo katerega so narejeni današnji uhani, imam že dolgo shranjenega na računalniku. Danes pa so me inspirirale ovalne korale, ki jih imam le še za par uhanov. Zato sem jih po Enijino odela v žičko. Bo treba še vadit, ampak za prvič sem kar zadovoljna.

Poletje je tu!

In zato je tudi čas poletnega nakita.

Zaželela si jo je Lidija, ki ima rada nakit in vsakič znova sem vesela, ko pride na pevsko vajo in nosi katerega od mojih izdelkov. Kaj vesela ... prav ponosna sem!!!