Gumbi iz školjk

Že zelo dolgo sem imela namen sestaviti ogrlico z gumbi iz školjk. Ves čas sem vedela, kako se je bom lotila, samo materiala nisem nikoli nabavila, da bi realizirala svoj namen. Potem pa sem le kupila material in včeraj sprobala (material je bil doma že kaka dva tedna). Moram rečt, da sem potek prav dobro namislila - ob delu ni bilo nobenih težav.

Podarila pa jo bom Valeriji, bratovi punci, ki je pred slabim tednom postala prvič mamica. Si jo zasluži!

Objemček za Natana

Spet je Marna šla v trgovino in nekaj kosov filca odnesla domov. Ampak tokrat je zašila le enega ... za Natana. Ker pa je december in čas obdarovanj, bo sigurno še kak kos filca odrešen. ;)
Če vam ni jasno o čem pišem, poglejte nekaj objav nižje.

Voščilnici za novorojenko

Ne, tokratni voščilnici pa nista za našega dojenčka. :) Se pa na tem mestu vsem prav lepo zahvaljujem za čestitke!!!

Dobila sem naročilo, da izdelam voščilnico za dojenčico. In da bo naročnica imela malo več veselja, sem izdelala dve ... meni bi tudi bilo ljubše, da imam izbiro. Upam, da ji bosta všeč.

Pri prvi sem se prvič lotila palčkov malčkov, kjer sem pravtako prvič uporabila štampiljkice iz Mladinske knjige. Ker pa brez rožic pri punčkah ne gre, sem v sredino dodala socvejte prima rožic, ki jih na podlago drži razcepek.

Druga nosi motiv New Arrival Forever Friends, ki sem ga odtisnila z rjavim StanzOn, pobarvala z navadnimi barvicami in razbarvala z belim špiritom. Srček je še dodatno obarvan z bleščičnim krogličnim pisalom rdeče barve. Vijugice na roza krogu so vroče embosirane s prozornim prahom.

Osnova obeh voščilnic je karton iz Lidla (ni konec zalog), vzorčast papir je iz kolekcije Itsy Bitsy Baby Girl od K&Company. Za rezanje sem uporabila nestije in Cuttlebug. Ravne linije pa so rezane z rezalnikom od Fiskarsa.

Drugič sem postala teta

Včeraj se je naša družina povečala za enega novega člana. Mamici Valeriji in atiju Boštjanu (mojemu bratu) se je rodil sinček Anej. Veselje je, se mi zdi, zdaj na vrhuncu, ker rojstva pri nas res že dolgo ni bilo. Že 10 let je od tega, ko se je rodil nečak Luka in ko sem prvič postala teta.

Včeraj smo v najožjem krogu malo proslavili, danes pa sem se lotila voščilnice ... ki je pa žal še en čas ne boste videli, ker sem z njo prehitro šla na pošto in jo odposlala, brez da bi jo fotografirala. Je pa zgornja slikica tako malo za pokušino - eden izmed poskusnih barvanj motiva, ki tudi dejansko krasi odposlano voščilnico.

Anej si je za prihod na svet izbral zelo pomemben datum. 1. decembra se prične veseli december, torej mesec veselja in radosti, je dan boja proti aidsu ... in nadaljuje tradicijo rojstev naših moških zadnjih treh generacij. Naš oče (Anejev dedek) se je rodil 3. decembra, Boštjan (Anejev ati) se je rodil 2. decembra in Anej 1. decembra. Bo Anej enkrat postal očka ravno 30. novembra??? :) Se vam oglasim takrat, če bom še pisala blog.

Sicer pa je Anej prav lušten fant z lepo frizurico in komaj čakam, da ga vidim v živo.

Novopečeni družinici pa želim zdravja, sreče in da bi jim bilo lepo na vsakem koraku!

Modro

Modra barva sicer pri meni ne pride pogosto na vrsto, ampak če kdo izrazi željo, da bi imel kaj v modrem, jo pa uslišim. :)

Zato sem včeraj izdelovala nekaj uhanov na izbiro v modri barvi.

Prvič sem uporabila Swarovski kristale in po dolgem času malo žičkala.


Iz fimo mase ...

In nekaj takih iz Pardo mase za izdelavo nakita. Prvič sem delala s to maso in jo v bistvu kupila zato, ker se mi je zdel odtenek modre tak, ki jo želi naročnica. Ampak je po pečenju potemnela. No, hudega ni bilo, ker ji je potem bila še bolj všeč. Je pa zato s fotografij malo težje razbrat, da gre za mordo barvo, ker sem fotografirala zadnji čas, ko ni bilo več sončka zunaj.

Prva letošnja božično-novoletna voščilnica

Že od poletja so moje soblogerke pridne in izdelujejo božično-novoletne voščilnice. Tudi jaz sem vsaj enkrat želela začet ob pravem času, pa je zmeraj znova nekaj prišlo vmes. Če pa sem imela čas, pa enostavno ni bilo navdiha ali želje po tem, da bi se jih lotila. Ideja se je pravtako rojevala zelo počasi in z njo je prišla tudi odločitev, da bodo letos moje voščilnice narejene v eni tehniki in tako rekoč "po istem kopitu", ker se mi sicer dogaja, da ob naslednjem božiču ne vem, kakšna voščilnica je prejšnje leto šla h komu. Poleg tega je tak način veliko prijaznejši za varčevanje s časom, katerega bo v tem krasnem obdobju, ki nas čaka, tako ali tako primanjkovalo.

Zdaj pa še kaj o voščilnici. Za osnove bom uporabila karton iz Lidlovih akcij, ki ga imam še od lani kar precej na zalogi. Vzorčast papir bo tudi podlegel tisti, ki ga imam že doma (mogoče bo prišel v poštev tudi kak polikan servetek). Prahcev za vroče embosiranje ne manjka. Le zvezdice iz filca in gumbe sem pred kratkim nakupila prav v ta namen. Ker z izgledom zvezdic nisem nabolj zadovoljna, sem se odločila, da jim dodam še gumb.

Meni je prav všeč.

Pickpoint na krožku

Zadnje čase kažem samo še to, kar počnem ob torkih na krožku. Pa sploh ni res, da sem samo tam dejavna. :) Zato prvo pickpoint voščilnico danes pokažem to, ki sem jo delala samo doma (in to z vmesnimi pavzami skoraj ves dan!), Me je res namatrala. Sploh začetek je bil težek, ker mi sploh ni bilo jasno, katera luknjica je zakaj ... Potem pa ob koncu ugotovim, da se mi je vmes prikradla še ena perlica druge barve ... grrr. No, pa naj bo - je vsaj zato unikatna. :D

Sledijo pa še te s krožka (sem spet jaz učiteljica). Narejene so skoraj izključno samo iz materiala, ki ga imamo tam na razpolago (karton, škarje, igla, sukanec), zato niso tako bogate. Čeprav, čist iskreno povedano, kar paše kdaj napraviti tudi tako. Pickpoint je pa itak že sam po sebi toliko zanimiv, da ni potrebno veliko dodajati. Najverjetneje pa jih ne bom obdržala doma za lastne potrebe, ker že imam idejo za letošnje božično-novoletne voščilnice ... samo do realizacije še ni prišlo. Upam, da se še ta teden lotim!

Ena zvezdica ...

... in angelčki ...

Rdeče črna kombinacija in rjava

Čisto slučajno sem v zadnjem času (beri: zadnja dva meseca) večinoma delala z rdečo, črno in rjavo barvo. Proti koncu mojega gimnazijskega obdobja je rdeča v kombinaciji s črno bila "moja barva". Še črni škornji so imeli rdečo črto. :) Kmalu pa jo je zamenjala rjava barva, brez katere pa danes več ne gre.
Zato noben kos nakita iz rdečečrne serije ne ostane pri meni. Zgornja zapestnica na elastiki je bila izdelana za svakinjo Vesno za rojstni dan. Je je bila zelo vesela!

To ogrlico sem izdelala po naročilu za Matejo.

Ta pa bo naslednje leto šla za srečelov našega ročnodelskega krožka. Dobila sem fimo z navodilom, naj ga porabim v ta namen. Ena enostavna:


Tu pa je še ena po naročilu.


Zdaj pa prihaja na vrsto rjavi del današnje objave.
Tale komplet ogrlice in uhanov je nastal na krožku, kjer so meni predali vlogo voditeljice delavnice. Ob tem se uspela ustvariti samo te tri kose, preostali čas sem vsem vrtala luknjice v pečene kose. :) Prvič sem vtisnila sol v fimo. Všeč!

Tu pa eni uhani z odtiskom in zlatim prahom.

Za konec pa še največje eksperimentiranje. Moj nečak Luka si je zaželel zapestnice s smrtno glavo. Očitno je to med desetletniki danes zelo priljubljen motiv. Ker risat ne znam ... fimo klobaso s smrtno glavo bi še težje napravila ... sem jo raje kar natisnila in uporabila fimo liquid. To je tretji poizkus, ki tudi ni najboljši, ampak prva dva sta bila še bolj katastrofalna. Sicer pa glavno, da je njemu všeč. Ima pa ta zapestnica usnjen pas in se zapira na ježka.

14 objemčkov

Nekoč so v trgovini tam visoko na polici samevale barvne pole filca in čakale, da jih končno nekdo odnese domov in spremeni v kaj uporabnega. Pa je nekega dne le prišla Marna in jih odnesla domov. Na kavču jih je posedla zraven sebe, kjer je poleg škarij, šivanke in polnila imela še veliko barvne preje ter ostankov filca od preostalih srečnežev, ki jih je rešila iz tečne trgovine. Vzela je prvega, zelenega, ga razpolovila in kar tako brez šablone obe polovici skupaj obrezala v obliko objemčka. Vsem se je smejalo, le tisti, ki je bil v delu je bil najbolj srečen. Vedel je, da bo končno iz njega postalo nekaj, kar si je zmeraj želel. Ostali so lahko le nestrpno čakali, da pridejo čimprej na vrsto. Ko je bila osnova oblikovana je nanj kmalu sedel krog za obraz in nato še žepek za ime. Svinčnik je rahlo zarisal zaspane veke in usta nasmejana do ušes (tako se reče ... ušes naši objemčki namreč ne potrebujejo). Potem se je po narisanih linijah sprehodila šivanka z barvno prejo, ki je filc tu pa tam rahlo boleče zbodla, ampak za tako poseben dan in končni izgled se vse potrpi. Ko sta se obraz in žepek že trdno držala osnove, je morala Marna prav dobro premisliti, kaj bo nastajajoči objemček nosil pri sebi. Ideje so od začetka padale kar same od sebe, proti koncu pa se je morala še posebej potruditi. Tako je vsak nastali objemček zgodba zase ... in to ne samo zaradi imena (razen dveh, ki sta izrecno morala dobiti pikapolonico). Obe polovici je bilo treba sešiti skupaj. Dolga barvna preja je zlezla skozi šivankino uho in skupaj sta lezli skozi obe polovici filca, dokler ni preja prišla skoraj nazaj do svojega repka. Takrat je skozi špranjo, ki je še ostala med obema polovicama filca vdrlo še polnilo in Marnine objemčke odebelilo, da so postali lepo rejeni. Šivanka se je le še sprehodila do konca, da je preja, ki je pridno čakala v ušesku, zares lahko prijela svoj repek. In to prav močno, da si slučajno polnilo ne izmisli in izstopi. Takrat pa se je objemček lahko iz vsega srca nasmejal in pričakal še druge.

Lepo je filc spreminjat v objemčke, ki bodo greli otroške srčke.

Klekljan prtiček

Klekljanje sicer objavljam zelo redko, ampak ko ga, sem še posebej ponosna. Prtiček, ki sem ga sklekljala nazadnje pa mi še posebej veliko pomeni, ker mi je res zelo zelo všeč!

Letos sem Mjevi mami za rojstni dan želela nekaj sklekljat in ker ponavadi težim k temu, da je darilo praktično, sem se prvič lotila klekljanja prtička. Tale vzorec me je že dolgo vabil.

In še všit: