Medvedek Pu za Aleksa

Nedelja je bil dan za obisk malega Aleksa v Novem mestu. Mamico Tino in atija Jureta smo v novem domu obiskali dober mesec pred Aleksovim rojstvom in takrat sem jima podarila svečnik. Tokrat pa je bil za obdarovanje na vrsti Aleks. Nakrižkala sem mu medvedka Puja, ki ga sicer že v najrazličnejših oblikah s svojimi prijatelji spremlja od rojstva. Ampak skrižkanega še ni imel. :) Seveda pa je to darilce tudi za mamico in atija.

4 imajo 36 lukenj

To so lahko samo svečniki za devet svečk. :))) No, razen, če vam domišljija še kaj bolj dela, kot zdaj meni.

Svečniki so iz gipsa, poservetkani in polakirani. Nič posebnega.

Tile so narejeni po naročilu in so odpotovali v Bruselj.

Klekljanje

Kooončno sem si vzela čas za klekljanje ... tako se je zadnja dva tedna pri meni vsak dan po malem klekljalo.

Najprej pa bom povedala nekaj malega o mojih začetkih. :)

Začela sem lani septembra na krajevnem ročnodelskem krožku, kjer sem osvojila nekaj osnov. Ogromno mi je kar preko interneta pomagala Vida (na Otoku zakladov jo poznamo kot Zlato ribico), ki je skrbno zapisala vsak korak, kaj moram napraviti. Poleg tega mi je pomagala tudi pri nabavi vsega potrebnega materiala. Zato si zasluži en velik HVALA!!! Potem sem pa delala. Najprej je nastala ena zelena mačka. :) Vem, ja ... hehe, zelena! Ko sem prišla na krožek, kjer bi se naj naučila klekljati nisem imela ničesar potrebnega, zato so mi ostale pomagale in nekje sem dobila bulo, spet druga mi je posodila kleklje, na katerih je bil pač zelen sukanec. Pa kaj! Mačka je vseeno bolj ali manj uspela. Marsikaj bi moralo biti drugače, ampak glede na to, da je nisem delala pod budnim očesom kake profesionalke, razen Vide, ki mi žal preko interneta ni ravno mogla sledit, je kar vredu.

Potem sem pri Vidi dobila material in na buli že začetega ježka, s katerim se vadijo ovinki in pokvačkani postavki. tudi tale je bil kar hitro narejen. Spet sem težila Vidi, da sem koliko toliko vredu speljala kote na ježkovem smrčku.

Zatem pa je moja bula za klekljanje samevala dolgih 7 mesecev. Saj mi je bilo hudo. Ampak če bi dala nanjo kak nov papirc, bi me preveč vlekla in potem zna bit hudič, ko se moram učit.

Prav posebej pa so me začeli kleklji srbet, ko smo v Pesnici z ročnodelskim krožkom imele razstavo. Če smo že cele dneve čepele tam, smo tudi kaj koristnega napravile. Veliko jih je tudi klekljalo in takrat me je spet konkretno zgrabilo. Morala sem pod streho spraviti še izpite, potem pa naval na kleklje. Dobila sem tudi nekaj novih vzorčkov in eden se mi je prav posebej prikupil. "Ni preveč zahteven," sem si mislila in ga pripela na bulo, kljub temu, da je bilo treba napraviti tudi ribice za tipalke. Težave, ki so nastajale sem nekako sproti reševala, čeprav verjetno tudi ne zmeraj tako kot bi morala.

In evo ga, metuljčka.

Poročni naprsni šopki

Bodočima mladoporočencema, katerima sem izdelovala že poročna vabila sem od ideje, nabave materiala, pa vse do izdelave pomagala tudi pri naprsnih šopkih.

Ideja sicer ni iz moje glave, ampak sem jima pomagala tako, da sem prinesla pokazat naprsni šopek ene izmed porok, na kateri sem bila. In jima je bil všeč, le barve smo nekoliko priredili.

Trakci so iz Frogwilla (razen belega). Pri nabavi rožic pa mi je prijazno pomagala Simona.

V torek pa je bil delovni dan ... kar se šopkov tiče, seveda. Izdelovala sem jih skupaj z nevestino mamo in njeno prijateljico. Slednja je rezala trakce in pomagal tudi pri šivanju. Vse tri pa smo delale dobrih 5 ur (pavze in kosilo sem že odštela), da smo jih sešile nekaj več kot 90.

Približno tretjina vseh:

En odtis ena voščilnica

Končnoooooo sem za vošilnici uporabila odtis štampiljke, ki mi je tako zelo všeč. Imam jo že ene tri mesece, ampak žal na voščilnici do včeraj še ni pristala. Sem jo pa uporabila za ogledalo in nakit.

Barvala sem z navadnimi barvicami Lyra (ki so mimogrede zelo fajn barvice, mehke in fine), papirnimi radirkami in "belim špiritom". Na koncu pa sem na cvetove dodala še sijočo glazuro Sakurinega Glaze pisala.

Ker je že sam motiv tako lep, nisem imela namena ničesar dodati, vendar je delovala preveč prazna in občutek sem imela, da oseba, ki bi jo dobila, ne bi vedela, kaj je njen namen. Zato sem dodala še napis na listkih, ki so enake barve kot osnova.

7 naj ...

Bolha je na svojem blogu zapisala svojih najljubših 7 stvari, oseb, občutkov ... in želi, da jih tudi jaz.

1. Moj M je absolutno na prvem mestu!
2. Potem je tu ostala ožja in širša družina, med katero štejem tudi vse moje prijatelje (seveda tiste v pravem pomenu besede).
3. Čas, ko ustvarjam - ima neprecenljivo vredost.
4. Čas, ko sem sama. No, če bi bil M zraven, ne bi bilo nič narobe, ampak on mora v službo. :) To je čas, ko imam mir, se sprostim in uživam. Ta čas sicer ponavadi sovpade s časom pod točko 3, ampak ni nujno.
5. Vse živali, čeprav za odtenek izstopajo moj maček Žučko, macica Malkica, pes Lumpi, Bužike (račke) in akvarijske ribice. To so bitja, ki mi dajejo energijo in v težkih trenutkih vrnejo nasmeh.
6. Morje in drugi raznorazni dopusti ter potovanja. Nanje čakam nestrpno kot otrok in potem uživam ... že sama vožnja je zame posebno doživetje.
7. hehe ... ko sem brala ostale zapise na blogih o 7 naj, se je marsikje na seznamu znašla tudi dobra hrana. O, ja! Tu zraven pa sem tudi jaz. :) Gobja juha ... lignji na žaru ... pečen mladi krompirček ... vok, ki ga pripravi M (pravzaprav kar vse, kar pripravi on) ... ajdova kaša (po mojem podedovanem receptu) ... pecivo gospe Marte (tiste, ki mi pridno šiva prevlekice za poušterčke) ... ... ... ojej, to je samo en delček.

Če se vam je zahotelo, da bi tudi vi zapisali in objavili vaših 7 naj, kar dajte. :)